V dobi digitalne prepletenosti in globalne povezanosti organizacije postajajo vse bolj izpostavljene kibernetskim grožnjam, ki presegajo tradicionalno IT infrastrukturo. Te grožnje ne ogrožajo zgolj podatkov in digitalnih sistemov, temveč lahko neposredno vplivajo na fizične naprave in procese.

Zato postaja kibernetska varnost operativne tehnologije (OT) enako pomembna kot IT varnost. OT sistemi so ključni za upravljanje industrijskih strojev, kritične infrastrukture v državah in varnostnih sistemov v zgradbah. Razumevanje razlik med IT in OT je bistveno za zaščito poslovanja in varnost ljudi v vse bolj povezanem digitalnem svetu.

1. IT vs. OT – Kaj je kaj?

Informacijska tehnologija (IT)
IT obsega računalnike, strežnike, omrežja in sisteme za obdelavo podatkov. Namen IT-ja je zagotavljanje zaupnosti, integritete in dostopnosti podatkov. Primeri vključujejo e-pošto, podatkovne baze in poslovne aplikacije. Varnost v IT-ju se osredotoča na zaščito podatkov pred krajo, izgubo ali nepooblaščenim dostopom.

Operativna tehnologija (OT)
OT vključuje sisteme in naprave, ki spremljajo ali nadzorujejo fizične procese. To so na primer industrijski nadzorni sistemi (ICS), sistemi za upravljanje stavb (BMS) ter sistemi za protipožarno zaščito in fizični dostop. Varnost v OT-ju je usmerjena v varno delovanje naprav, kar vključuje preprečevanje fizične škode ali nevarnosti za ljudi.

2. Ključne razlike med IT in OT kibernetsko varnostjo

2.1 Različne grožnje

• IT grožnje: Vključujejo napade z izsiljevalsko programsko opremo, krajo podatkov in finančne prevare. Cilj napadalcev je običajno finančni dobiček ali kraja občutljivih podatkov.
• OT grožnje: Poleg zgoraj naštetih vključujejo tudi fizične posledice, kot so poškodbe naprav ali celo ogrožanje človeških življenj. Primer je lansko letni uspeli napad na elektroenergetsko omrežje Slovenije HSE, ki je pripeljal do blokiranja dostopa do vitalnih sistemov.

2.2 Različne prioritete

• IT: Zaščita občutljivih podatkov, skladnost z zakoni (npr. GDPR, NIS 2), zagotavljanje dostopnosti sistemov in preprečevanje nepooblaščenega dostopa.
• OT: V ospredju je varnost ljudi in nemoteno delovanje naprav. Napadi lahko povzročijo fizične poškodbe ali prekinitve poslovanja, kar ima lahko katastrofalne posledice.

2.3 Različni življenjski cikli sistemov

• IT sistemi: Imajo krajše življenjske cikle (običajno 18–36 mesecev), z rednimi posodobitvami programske opreme za večjo varnost in funkcionalnost.
• OT sistemi: Lahko delujejo desetletja na zastareli strojni ali programski opremi, kar jih naredi bolj ranljive za kibernetske napade. Posodobitve so redke zaradi zapletenosti in potrebe po neprekinjenem delovanju.

2.4 Različna povezljivost

• IT omrežja: So odprta in povezana za lažji prenos podatkov med različnimi sistemi in lokacijami.
• OT sistemi: So bili zgodovinsko izolirani (t.i. “air-gapped”), vendar se zaradi Industrije 4.0 in Interneta stvari (IIoT) vedno bolj povezujejo z IT omrežji, kar povečuje tveganje za napade.

2.5 Različne posodobitve varnosti (patching)

• IT: Redne varnostne posodobitve (npr. Patch Tuesday), ki jih je mogoče hitro uporabiti na povezanih napravah.
• OT: Posodobitve so redke in zapletene, saj lahko zaustavitev sistema za vzdrževanje povzroči velike motnje. Pogosto delujejo na oddaljenih lokacijah, kar otežuje fizične posodobitve.

2.6 Različni fizični vplivi napadov

• IT napadi: Povzročijo krajo podatkov, finančne izgube ali motnje poslovanja.
• OT napadi: Lahko povzročijo fizične poškodbe kritične infrastrukture (npr. energetska omrežja, vodovodni sistemi, bolnišnice), kar neposredno ogroža človeška življenja.

3. Različni pristopi k varnosti

3.1 Segmentacija omrežij in izolacija

• IT: Omrežja so povezana zaradi lažjega dostopa do podatkov.
• OT: Priporočena je stroga segmentacija in izolacija kritičnih OT sistemov, da se zmanjša možnost vdora. To zahteva dodatne varnostne ukrepe in boljšo integracijo med IT in OT ekipami.

3.2 Spremljanje v realnem času

• IT: Uporablja napredna orodja za spremljanje, kot so Data Loss Prevention (DLP), Endpoint Detection and Response (EDR) ter Continuous Threat Exposure Management (CTEM).
• OT: Spremljanje mora biti zelo občutljivo, da ne moti fizičnih procesov. Rešitve morajo biti prilagojene specifičnim potrebam OT okolij.

3.3 Načrti za odzivanje na incidente

• IT: Načrti se osredotočajo na zaščito podatkov in hitro obnovitev sistemov.
• OT: Načrti morajo vključevati varnost ljudi in nemoteno delovanje naprav. Pomembno je sodelovanje IT in OT ekip za usklajeno ukrepanje ob napadih.

4. Povezovanje IT in OT za celovito varnost

Zaradi vse večje povezanosti IT in OT tehnologij so podjetja izpostavljena novim kibernetskim grožnjam. Da bi zmanjšali tveganja in zagotovili nemoteno poslovanje, je potrebno:

• Skupno vodenje in upravljanje varnosti: IT in OT ekipe morajo sodelovati pri razvoju varnostnih strategij.
• Skupna orodja in procesi: Usklajena uporaba orodij za spremljanje, segmentacijo omrežij in odzivanje na incidente.
• Izobraževanje in zavedanje: Zaposleni morajo razumeti razlike med IT in OT varnostjo ter pomembnost zaščite obeh sistemov.

Zaključek

Konvergenca IT in OT prinaša nove kibernetske izzive, vendar hkrati tudi priložnosti za boljšo varnost in učinkovitost poslovanja. S celovitim razumevanjem razlik med IT in OT varnostjo lahko organizacije bolje zaščitijo svoje digitalne in fizične operacije pred vse bolj sofisticiranimi kibernetskimi grožnjami.

Poleg tega je ključno, da podjetja vlagajo v integracijo varnostnih strategij in spodbudijo tesnejše sodelovanje med IT in OT ekipami. Le s proaktivnim pristopom k varnosti lahko dosežejo odpornost na grožnje, ki nenehno napredujejo.

Prilagodljivost in inovativnost pri obvladovanju teh izzivov bosta odločilni za trajnostni razvoj in konkurenčnost v digitalni ekonomiji prihodnosti. S prilagajanjem varnostnih pristopov glede na specifične potrebe IT in OT okolij lahko podjetja ne le zmanjšajo tveganja, temveč tudi povečajo zaupanje strank in izboljšajo operativno učinkovitost.