Uvod: svet, ki se digitalizira hitreje kot se brani
Globalni Nacionalni indeks kibernetske varnosti (NCSI) 2025 je eden najobsežnejših globalnih kazalnikov digitalne odpornosti. Ocenjuje 122 držav glede na njihovo sposobnost preprečevanja, zaznavanja in upravljanja kibernetskih incidentov. Meri 12 ključnih področij, od zakonodaje in kriznega odziva do zaščite kritične infrastrukture in boja proti kibernetskemu kriminalu.
To ni akademski indeks.
Gre za dejanski termometer kibernetske zrelosti držav in posredno zrelosti njihovih podjetij, javnega sektorja in digitalne družbe.
Leto 2025 razkriva jasne zmagovalce, presenetljive zaostanke in pomembne signale tudi za Slovenijo.
Vir: https://ncsi.ega.ee/ncsi-index/?order=rank
TOP 5 najbolj kibernetsko pripravljenih držav na svetu
1. Češka > 98,33/100
Češka ima perfektno oceno v vseh kategorijah.
Vzpostavila je celovit okvir nadzora, obvezno poročanje incidentov in zelo močno mednarodno sodelovanje. Je tiha evropska velesila na področju operativne varnosti.
2. Kanada > 96,67/100
Prav tako popolna ocena na skoraj vseh kazalnikih.
Kanada ima enega najbolj razvitih ekosistemov za raziskave, politiko in izobraževanje, nekoliko pa zaostaja v kriznem upravljanju.
3. Estonija > 96,67/100
Po slavnem napadu leta 2007 je Estonija postala globalni referenčni model.
Praktično vsako leto pristane med TOP 5. Odlično pokriva infrastrukturo, identitete, odzivnost in digitalno suverenost.
4. Finska > 95,83/100
Izjemno odporna država z izobraženim prebivalstvom in zelo močnim nacionalnim CSIRT-om (Traficom NCSC).
Finska združuje infrastrukturo, zavedanje in krizni odziv na svetovni ravni.
5. Belgija > 94,17/100
Izstopa po raziskavah, razvoju in sofisticiranem regulativnem okviru.
Na področju groženj močno sodeluje med akademijo (KU Leuven, VUB, UGent, imec) in državnimi institucijami.
Kje je Slovenija?
38. mesto od 122 držav. Smo na varni strani, a daleč od evropskega vrha.
Slovenija se v letu 2025 uvršča na 38. mesto z oceno 78,33/100.
To pomeni:
- nismo med najbolj ranljivimi državami,
- a prav tako nismo v prvi ligi evropskih digitalnih gospodarstev,
- še posebej, ko se primerjamo s sosedami in državami, ki so nam po razvitosti podobne.
| Država | Mesto | Ocena NCSI |
|---|---|---|
| Avstrija | 22. | 85,00 |
| Italija | 14. | 88,33 |
| Hrvaška | 29. | 82,50 |
| Madžarska | 27. | 83,33 |
| Slovenija | 38. | 78,33 |
Slovenija je od vseh naštetih držav najslabše uvrščena.
To še ne pomeni, da je Slovenija nevarna država pomeni pa, da:
- napredujemo počasneje kot regija,
- ponekod zaostajamo pri operativnih zmogljivostih,
- implementacija zakonodaje in procesnega upravljanja varnosti ni tako homogena kot denimo v Avstriji ali Italiji,
- podjetja še vedno premalo vlagajo v kibernetsko odpornost,
- ter da se širši digitalni ekosistem razvija hitreje kot varnostne zmogljivosti.
Primerjava z državama, ki ju pogosto dajemo za “vzor”
(Norveška & Švica)
| Država | Mesto | Ocena |
|---|---|---|
| Norveška | 36. | 79,17 |
| Švica | 37. | 79,17 |
| Slovenija | 38. | 78,33 |
Da, Slovenija je tik za Norveško in Švico.
Toda to ne pomeni, da imamo enako raven varnosti.
Pomeni le, da si vse tri države delijo podobno težavo:
- visoka digitalna razvitost,
- a premalo enotno, centralizirano in sistematično upravljanje kibernetske odpornosti na nacionalni ravni.
Norveška in Švica imata sicer izjemno tehnologijo –> vendar strukture, procesi in državni standardi na področju kibernetske zaščite niso tako konsistentni kot v Finski, Estoniji ali Češki.
Pri Sloveniji gre za mešanico:
- razdrobljenih praks,
- različne stopnje zrelosti po sektorjih,
- in nezadostnega vlaganja v operativne zmogljivosti podjetij.
Foto vir: AFP
Kaj to pomeni za slovenska podjetja?
Indeks NCSI ocenjuje države, a realno stanje se najbolj pozna v podjetjih.
Tri ključna sporočila:
1) Slovenija nima slabih temeljev, ima pa prevelike razlike med organizacijami
Nekatera podjetja so globalno primerljiva. Druga pa še vedno delujejo brez:
- Incident Response plana,
- MFA na privilegiranih računih,
- nadzora identitet,
- EDR zaščite,
- ali rednih varnostnih testiranj.
2) Napadi v Sloveniji so v porastu in ciljajo predvsem srednja podjetja
To je trend zadnjih treh let.
Napadalci ciljajo tam, kjer je digitalna razvitost visoka, varnost pa “dovolj dobra”, da je mamljiva, a ne dovolj dobra, da bi jih ustavila.
3) Priprava podjetij je neposredno povezana z državno zrelostjo
Ko je država v vrhu, so tudi podjetja.
Ko država stagnira, podjetja kompenzirajo sama, ali pa ostanejo izpostavljena.
Sklep: Slovenija je na varni strani, vendar ne med vodilnimi.
Čas je za pospešek.
Slovenija ima znanje, tehnologijo in ljudi, vendar indeks kaže na to, kar v praksi opažamo tudi v Inovis IT:
- varnostne prakse niso enotne,
- podjetja nimajo dovolj procesne zrelosti,
- veliko se vlaga v digitalizacijo, premalo pa v varnost,
- spremembe v okolju (AI, delo na daljavo, brskalniške grožnje, identitetne zlorabe) rastejo hitreje kot priprava nanje.
To ni kritika, je priložnost.
In tista, ki jo bodo podjetja izkoristila, bodo v naslednjih letih na pravi strani incidentov in s tem v strateški prednosti pri svojem poslovanju.
Foto vir: AFP
Kako lahko pomagamo v Inovis IT
Slovenskim podjetjem pomagamo:
- oceniti varnostno zrelost,
- preveriti identitetno varnost (AD, Azure AD, SSO, MFA),
- zaščititi končne točke in brskalnike,
- vzpostaviti Incident Response načrt,
- urediti skladnost z ZInfV-1, NIS2 in ISO27001,
- izboljšati varnost procesov in politike,
- ter dvigniti zavedanje zaposlenih.
Če želite neodvisno oceno stanja in konkretne predloge izboljšav, smo vam na voljo.
Kibernetska odpornost ni rezultat. Kot večkrat poudarjamo, je stalni proces, ki ga gradimo skupaj.