Sodobno poslovanje je vse bolj prepleteno z digitalno tehnologijo, kar omogoča podjetjem globalno povezovanje in rast. A ta digitalna preobrazba prinaša tudi naraščajoče izzive v obliki kibernetskih groženj.
Vse več podjetij se mora spoprijeti z vprašanjem informacijske varnosti, saj so ti izzivi postali eni najpomembnejših dejavnikov tveganja. Zato je ključnega pomena, da podjetja razvijejo trdno varnostno strategijo in sprejmejo ukrepe za zaščito svojih podatkov ter strank.
V nadaljevanju so opisane najpogostejše vrste kibernetskih napadov na podjetja in načini na katere se lahko podjetja obvarujejo oz. najbolje zaščitijo pred njimi.
Phishing: Kako se braniti pred ribarjenjem za podatki
Phishing je prefinjena tehnika, pri kateri napadalci pošiljajo lažna sporočila, običajno po e-pošti, z namenom pridobivanja občutljivih podatkov, kot so gesla ali podatki o kreditnih karticah.
Kako se lahko podjetja zaščitijo pred to nevarnostjo? Redno usposabljanje zaposlenih in ozaveščanje sta ključna, saj lahko dobro poučeni zaposleni prepoznajo in preprečijo te poskuse.
Poleg tega je pametna uporaba naprednih filtrirnih rešitev za e-pošto nepogrešljiva za preprečevanje phishing napadov.
Nepogrešljiva pa je danes tudi uporaba večfaktorske avtentikacije. (MFA) vam pomaga preprečiti nepooblaščen vstop, tudi če vam ukradejo uporabniško ime in geslo!
Ransomware: Varovanje pred izsiljevalsko programsko opremo
Ransomware je zlonamerna programska oprema, ki zakodira podatke na vašem računalniku ali omrežju ter zahteva odkupnino za njihovo odklepanje. Da se zaščitite pred tem, redno ustvarjajte šifrirane varnostne kopije podatkov, uporabljajte protivirusno programsko opremo in omejite dostop do omrežij.
Neposodobljena programska oprema: Zakaj je pomembno redno posodabljanje
Podjetja, ki zanemarjajo vzdrževanje in posodabljanje svoje programske opreme, so bolj dovzetna za kibernetske napade.
Zastarela programska oprema ima pogosto varnostne pomanjkljivosti, ki jih lahko napadalci izkoristijo. Redno posodabljanje in vzdrževanje programske opreme sta ključnega pomena za zaščito pred tovrstnimi grožnjami.
Notranje grožnje: Zaposleni kot potencialna tveganja
Napadi na informacijske sisteme podjetij se ne dogajajo vedno od zunaj. Zaposleni, ki imajo dostop do občutljivih informacij, lahko postanejo tveganje, če niso ustrezno usposobljeni ali so nezadovoljni.
Zagotavljanje ustrezne usposobljenosti zaposlenih, preglednost v politikah podjetja in zagotavljanje zadovoljstva zaposlenih so ključni elementi za preprečevanje notranjih groženj.
DDoS napadi: Kako se zaščititi pred napadi na storitve
Napadi zanikanja storitev (DDoS) ciljajo na preobremenitev spletnih strežnikov podjetja, kar lahko privede do nedostopnosti storitev in finančne škode.
Za ublažitev tveganja pred DDoS napadi se podjetja lahko poslužujejo storitev za omilitev DDoS, ki prepoznajo in blokirajo neželen promet.
Nepooblaščen dostop: Ohranite nadzor nad omrežji
Kibernetski kriminalci se lahko nepooblaščeno priključijo na omrežja podjetij in dostopajo do občutljivih podatkov. Za zmanjšanje tveganja uporabite požarne zidove, VPN-je in druge varnostne tehnologije.
Kibernetske grožnje ne izbirajo žrtev glede na velikost ali vrsto podjetja, zato je ključnega pomena, da razvijete celovito varnostno strategijo in sodelujete s strokovnjaki za informacijsko varnost.
V nadaljevanju zapisa navajamo še nekaj najbolj svežih podatkov in primerov iz prakse za preteklo leto, ki sami po sebi potrjujejo nujnost ustrezne zaščite na področju kibernetske varnosti:
Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT je v letu 2022 obravnaval 4.123 incidentov, kar je 30-% porast glede na leto 2021. V 65 % (1432) prijavljenih incidentov je šlo za phishing.
Po številu izstopajo še napadi z zlonamerno kodo (trojanski konj, izsiljevalski virus, orodje za oddaljeni nadzor RAT), vdori (zloraba neprivilegiranega uporabniškega računa), porazdeljeni napadi onemogočanja, nepooblaščeno spreminjanje podatkov ter goljufije (kraja identitete, spletno nakupovanje, goljufije z vnaprejšnjim plačilom – nigerijska prevara, izsiljevanje) in razkritje ranljivosti.
Najvišji znesek – na srečo neuspešnega – oškodovanja v letu 2022 je znašal 3.000.000 €. Šlo je za vrivanje v poslovno komunikacijo. Prenos denarja je bil pravočasno zaustavljen zaradi nadzornih sistemov bank in Urada RS za preprečevanje pranja denarja.
Najvišje oškodovanje fizične osebe (izsiljevanje z lažnimi grožnjami o pregonu) pa je bilo 400.000 €.
Povprečno oškodovanje v nigerijski prevari (vnaprejšnje plačilo) je znašalo 58.000 €, pri phishing napadu (zloraba kreditne kartice) 3400 € in pri spletnem nakupovanju 780 €.
V 78 % vseh obravnavanih incidentov z izsiljevalskimi virusi je bil tarča napada poslovni subjekt.
Ni odveč še enkrat poudariti, da se podjetja morajo spoprijeti z vprašanjem informacijske varnosti, saj so ti izzivi postali eni najpomembnejših dejavnikov tveganja. Omenjeni primeri za slovenski trg so jasen indikator nujnosti ustrezne kibernetske zaščite v podjetjih.
Ste ustrezno seznanjeni z vsemi dejavniki tveganja? Je vaše IT okolje res zaščiteno na najboljši možni način?